| beseda | razlaga | primer | vpisal |
|---|
| daba | doba, mera | Do ne dabe bo ž zdaržalo. | Pohorc |
| daba1 | neprestano | Dež gre vano dabo ž cieli den. | žomašter |
| daba2 | nepremično | Ciele cajte je gledau vano dabo. | žomašter |
| dajdlati | (pre)mešati | Testo za palačinke mareš fejst dajdllat, da bojo dare. | žomašter |
| dama | doma | Kuj okol bi letel, samo dama ne bi biv. | Pohorc |
| darče | orehova jedrca | Za potico je tieba met še kar prece darč. | žomašter |
| darglaje | zvonjenje ure | Vun s hodra je plono, ko je začno beker darglat. | Pohorc |
| darglca | otroška igrača, klepetulja | Z velkiga loškiga areha lahko narediš fajn darglco.
Vtihni ž enkret, ti darglca! | žomašter |
| dargnt | drgniti; daviti | Tak sn dargno, da se je kuj šajnalo. Latro se je čist zmiešalo, je bobo htel zadargnt. | Pohorc, maček |
| darn | ruša | Tak bogi vart je mela, da sn mogo parvo darn du potegnt, da sn lehko šov štehat. | maček |
| daro | dobro | Daro je, te pa sma zmejena. | reptile |
| daromotn | dobrodušen | Moj oča so bli zlo daromotn člavek. | Radoljna |
| darsat | drsati | Na tajhti so se darsali. | Pohorc |
| darzati | kidati sneg | Letošnjo zimo smo fejst darzali snieg. | žomašter |
| daržat | držati | Po stroni se je daržal, pa drabno me je gledav. | Pohorc |
| dašit | dohiteti | Koma sn ga dašo, tak je hilau. | žomašter |
| davč | daleč | Davč je dama. | Pohorc |
| ded | moški | Ded je še vredi, samo boba je vun s hudiča. | Pohorc |
| dehnit | dahniti | Dehni vame! | Pohorc |
| dekl | pokrov | Dekl gir dvigni, pa not poglej. | Pohorc |
| deluvat | razgrajati | Nes pa lavženki tak deluvlejo. | Pohorc |
| den | dan | Den se je že naredo, ko sn šol gir po targi od Urbonca. | Pohorc |
| der | vendar(le) | A si der prešo! | žomašter |
| dere | police | Jobke na dereh so veči del zgnile. | žomašter |
| dereje | dretje | Ču sn no dereje, pal pa le gir pridem, da nam je škegn začno garet. | Pohorc |
| dergoč | drugače | Kodi pa dergoč? | Pohorc, Zn |
| derjezit | sitnariti | Teko mi je derjezo, da sn ga mogo pelat v Morpog. | Franc |
| derlaga | navlaka | Daro, da smo spravli toto derlago na odpad. | Zn |
| dervišnt | ujeti, prestreči | Mareš hilat, č ga čieš dervišnt. | žomašter |
| detela | detelja | Bom molo detele svijam not vargo. | Mateja |
| diendl | nabrana ženska obleka | Per meši je mela tok lp diendl obliečen.
| Zn |
| dievat | dajati | Vse ji je zdievau, ko je meu, ana ga je pa tak gardo zodi vun mela. | pubec |
| dikler | dokler | To me počokaj, dikler da pridem iz targovine. | Barbara |
| dile | podstrešje, deske | Na dilah sušimo klobose. | Rubikon |
| diri | kateri | Diri spt tarka na duri? | Mateja |
| dirkret bol | vse bolj in bolj | Dirkret bol me glava boli. | Barbara |
| divja jaga | divji lov | Noč na vlki petek v goši či kaga, te raubšicov umarlih divja je jaga. | Pohorc |
| dlen | mivka | Č čieš met ravne stiene, jh mareš z dlenom zaribat. | maček |
| dloka | dlaka | Mater je toti pabor zroso, mu že dloke cimajo. | Pohorc |
| dnor, gnor | denar | Mo je bobnca dnor col bek pobrola | Mateja |
| dodlat | pretentati | Ko se mo tej postiš tek dodlat? Doj te je tej nadodlau? | žomašter |
| dogrotat | dohiteti, uspeti | An tak hitro drove rieže, da mu ne dogrotam jih cuo nosit. | Zn |
| dohcimer | podstrešna soba | Ži od moliga vun sn spal v dohcimri na jspi. | Radoljna |
| dohpopa | strešna lepenka | Huto so samo z dohpopo pokrili. | Sandra |
| dohter | zdravnik | Neka me šravfa po lampeh, bom mogo jt k dohteri. | maček |
| doj | kdo | Doj ti je pa toto povedal? | Barbara |
| dojat | dajati | Sam mi dojaj tote drove. | Pohorc |
| dokijat | dopovedati | Kne si do korkeka dokijat. | Pohorc |
| dopogna | dopoldne | Nes dopogna sn se pa fejst nadielau. | Barbara |
| dor, daruvat | dar, darovati | Ko si mu te daruval? Klaboso sn mou dauv v dor. | Pohorc |
| dousam | sem dol | Dousam poj, to je sienca. | Barbara |
| douta | tja dol | Kuj letelo je douta po bregi. | Barbara |
| dovat | dajanje | Tk je dovala, da je bjle jetre dobila. | pubec |
| dovga | doga, deska pri sodu. | Sn se namotrav, da sn dovge spucav, da sn lehko plejok naredo. | maček |
| drabno | drobno | Tak na drabno je paršelo. | Pohorc |
| drapnit | zajeti | So ga drapnili na meji pr Svetem Duhi, ko je opno švercau. | Mateja |
| drč | spet | Drč ga ni dama. | Pohorc |
| drek | blato | Ohtaj, kak hodiš, da ne boš v drek stopo! | Mateja |
| drek no cvek | različne stvari povprek | V ladlci mo drek no cvek nter. | žomašter |
| drekobarblec | govnač | A vidiš drekobarbleca gr na dreki?
| Barbara, Jure |
| dremel | debelejša veja ali lata | Sn ga z dremlom tak po pukli, da jo je kar podurhau. | žomašter |
| drengat | drenjati se | Kene se teko drengaj! | žomašter |
| dreskoč | carar (Turdus viscivorus) | Dreskoč pozimi astone v nošeh krojeh. | žomašter |
| dreva | drevo | Parvo smo neka du požarli, pal pa smo drevo podarli. | Pohorc |
| drgoč(i) | drugače | Toto jegovo frouo pa sn si drgoč predstaulau. | Mateja |
| driemat | dremati | Glih ko sn zadriemau, me je telefon zbudiu. | pubec |
| drlaga | suhljad | Later je šou u gošo drlago nabirat. | žomašter |
| droft | okužba, kužnina | Č bo prešo droft na rono, se ti bo zagnojila | žomašter |
| drogo | drago | Nešnji den je vse tak drogo. | Pohorc |
| drot | žica | Atejo sn molo drota vgeno, da sn s naredo fračo. | maček |
| drotpiršta | železna krtača | Niti z drotpiršto flek ni šol du. | Radoljna |
| drove | drva | V drove marš jt, ko je še hica! | Pohorc |
| drožjek, droga | jarek | Not v drožjeki je ležal. | Pohorc, Mateja |
| druker | pritiskač | Jop s z drukeremi kop zaprem. | maček |
| drum | velik kos kruha, kolača | Za jauzn sn dobiu en drum kuha pa klaboso. | žomašter |
| du | dol | Du sedi pa pohejaj! | Pohorc |
| du jt | manjkati | Lubi, tak mi du gre, da mi če nosiš več goterž. | Barbara |
| du opraulat | pograbiti, počistiti travnik | Zutra bomo začeli du opraulat, če bo liepo vreme. | žomašter |
| du pomivat | posodo pomivati | Du pomij, pal pa greš lehko ležet! | Barbara |
| du postavit se | zoperstaviti se | Moj lauženk se mi zmir du postavla, ko je trieba f cirko jt. | Mateja |
| du potat | odpovedati | Smo ženitovoje du potali. | Radoljna |
| du potegjen | zvit, premeten | Mater je toti later du potegjen. | Pohorc |
| du se poknt | vleči se | Koj natle se molo du pokni, ko si tak zmotran. | žomašter |
| du se šprajcat | upirati se | Du se mi šprajca toti lauženk pa neče spucat, ko je nasvijoro. | Franc |
| duhat | zaudarjati, smrdeti | Meso bo trieba hitro ponuncat, je ž začelo molo duhat. | žomašter |
| durhcug | prepih | Zapri duri, ko je durhcug! | kapo |
| durhmarš | neprestano | Lavženku durhmarš žnoder iz nosa teče. | Mateja |
| durhšlog | odcejalnik | Špagete varži v durhšlog. | Barbara |
| duri | vrata | Zapri ži enkret tote duri -prepih delaš! | Radoljna |
| duš (koruzni) | redka koruzna juha | Mi smo per koruznem duši gir rosli. | žomašter |
| dušesniti | zbledelost barve na blagu | Tak dolgo ž nosi toti kladl, da je ž čist dušesjen. | Zn |