| beseda | razlaga | primer | vpisal |
|---|
| mačn | močan | Ži ko se narodi, je Šentlovrenčan preci mačn. | Pohorc |
| magacin | skladišče | Poj v magacin pa prnesi žgreble za Tineja. | Mateja |
| majnga | namen | Se sn včera meu majngo jt, pa je neka vmes pršlo. | frc |
| majpam | majsko drevo | Holceri na Gozni so glih nes postavli majpam. | Mateja |
| majster | mojster | Majster je reko, kak marem malto zmiešat, da bo najbolj prav. | Radoljna |
| majzl | sekač | Daj mi majzl sam.
| Grobn, grofceljski |
| makaronflajš | makaronovo meso | Kok dober makaronflajš si skuhala. | Palona |
| maklat | lupiti skorjo | Na žogi so učosih maklali les za celulozo. | Jure |
| mandlc | zajec - samček | Je noš mandlc bajbiki mlode naredo. | Radoljna |
| mandrat | majati, tresti | Fejst mandraj roglco, da bo šla von. | žomašter |
| manira; manirlih | olika; olikan | Manirlih bi blo, da se zahvoliš. | grofceljski |
| mardat; zmardat | obirati se; razmetati | Kne tak mardaj, stopi molo bol! Vse zloženo je zmardau. | Spider, maček |
| marel | dežnik | Nesi sebo marel, ko se ž krpoči. | frc |
| marodirat; marod bt | biti bolan | Forška Micika ž drč marodira. | Mateja |
| marzl | mrzel | Marzla vada du po galih nagah teče. | Pohorc |
| masnat | (za)mastiti | Kene si masnaj ruok, č ni trieba! | žomašter |
| mcen | majhen | A tak je ž zrosla, pa jo ni blo dougo, ko je bla še toka mcena! | Zn |
| mecl | votla mera (pribl. od 25 do 30 kg) | Letos smo nasadili tri mecle krompirja | žomašter |
| medl | slaboten | Tota poža je pa tak medla, da je kaj. | Marija |
| mednce | testo predhodne peke za vzhajanje, droži | Kroh je bol dober, č ga na medncah dielaš. | maček |
| megek | mehak | Tak sn ga okol prineso, da je biu nazodno čist megek. | Barbara |
| meh | mah | Zutra gremo v gošo po meh za jaslce. | Mateja |
| mejošnik | mejni kamen | Tožo ga bom, drč je mejošnik prestavo. | Pohorc |
| menaža | nakupljena hrana | Včosih smo enkret na miesnc šli na targ po menazo.
| Rubikon, žomašter |
| menit se | pogovarjati se | Sma se menli pa zraun pili čarn kafe. | Mateja |
| merkavca | opica | Lej ga, čepi tam zun ko na merkavca. | kapo |
| meša | maša | Meše ni pa ni htelo bt konc. | Radoljna |
| meti zodi von | prezirati | An ga jo ni obrajtau, ga je meu zodi von. | Zn |
| mevce | omelo s kratkim ročajem | Za šprorhert omest nuncaš mevce. | žomašter |
| mežner | posoda s terilnikom za trenje začimb | Sn v mežneri globoh pa rožmarin starla. | Radoljna |
| miesnc | mesec; luna | Še en miesnc pa bo treba na varti štehat.
Cielo nuoč sn v luft gledau, tak mi je miescn v oke svieto. | Mateja |
| miezit | premikati | Pr miri sedi, kene se tek miezi na stoli! | žomašter |
| mihir | mehur | Merem za plout, drgoč mi bo mihir pokno. | Mateja |
| mijenit | pogovarjati | S tebo se kor kega če muorem več mijenit. | Radoljna |
| minkat | manjkati | Ena kura mi minka, jo marem pojskat. | Barbara |
| mišjenk | kanja (Buteo buteo) | Fajn je gledat mišjenka, ko tak liepo lieta po lufti. | žomašter |
| miššaufla | smetišnica | A ti misliš kuj brez miššaufle toto vkop pomest? | Barbara |
| mivje | bela omela (Viscum album) | Mivje je menda zdravilno. | žomašter |
| mladega | ob mladi luni | Gospodeje viejo, ko je trieba mladega sadit. | žomašter |
| mločn | mlačen | Daj, molo mločne vade cuo ulij!
| Mateja |
| moclat | ljubkovati | A te lahko molo pomoclam? | žomašter |
| močka | mačka | Je noša močka snoči mlode mela. | Mateja |
| modlit | moliti | Vzela je paternošter pa modlila. | Pohorc |
| modroc(a) | žimnica, vzmetnica | Tak mom tarde modroce, da če muorem spat. | Grobn |
| mojcka | carjevič (jabolko) | Mojcke rad jiem, ko so tak sladke. | žomašter |
| mojer | najemnik | Smo bl dovga leta mojeri par kmetih po celem Šentlovrenci. | Radoljna |
| moler | pleskar | Bajto bo treba prebajsat, molera je pa tak težko natrucat, da pride. | maček |
| moletn | palačinka | Namaži s še tsti moletn z marmelado. | Spider |
| mom | imam | Mom glih za ni pir. | Pohorc |
| monga | vzvod | Plohe so na mongo prestavlali. | maček |
| montl | plašč | Mo pa lušn montl. | maček |
| morne vzeti | utihniti, onemeti | Ko je toto čuo, mu je koj morne pobralo. | Zn |
| morni; morne vzet | govorjenje; iz zadrege utihniti | Ko sn mo povedeu, keko sn naredo zajga, mo je vse morne vzelo. | Franc |
| Morpog | Maribor | So hodli včosih ludi peš v Morpog - tot po cel den, če je blo treba. | Radoljna |
| mosati se | vzdržati se | Per jesti se jaz kne morem mosat. | Radoljna |
| moternga, motrarija | trpljenje | Gruobaje je pa ena soma moternga. | maček |
| moti | mati | Moti so mi žleht narekali. | Pohorc |
| motka | motika | Cel den je po nivi z motko zele grobala. | Radoljna |
| motrat; zmotran; moternga, motrarija | mučiti; utrujen; trpljenje | Kne me tak motraj pa mi že povej, če me moš roda. Gruobaje je pa ena soma moternga. | Barbara, Mateja, maček |
| mozielo | gosto mleko prve molže | Ko mo krava tele, tej mama spečejo mozielo. Je zlo daro.
| maček |
| moža | mazilo | Tak je garda, da ji nobena moža kne pomoga. | Radoljna |
| možek | navadni netresek (Sempervivum tectorum) | Možek pomoga, č te uhe bolijo. | žomašter |
| mravlejenk | mravljišče | Gr v robi je en vlek mravlejenk. | maček |
| mrcievat | lenariti, poležavati | Poj molo vonta, ko boš koj dama mrcieval. | žomašter |
| mrletit | počasi, z odporom jesti | Kne tak mrleti, ti bom bek vzela fruoško! | Franc |
| mrozalce | snežinke, nastale ob hudem mrazu | Zuna je tak marzlo, da se mrozalce dielajo. | žomašter |
| mršpajz | pecivo | Na ohceti so meli teko furmov mršpajza da nisi vedeu, ko bi vzeu. | Sandra |
| mucike | ive, ivje | Poj natargat mucike za piegl! | žomašter |
| muoterl | matica za vijak | Nucam še muoterl pa bom fertig. | frc |
| murje | morje | Na murji je blo hica ko vrag. | Mateja |
| murka | kumara | Darži se ko kisla murka. | Mateja |
| musajn | biti nujno | Ni ti musajn fsoki den v mesto hodit! | Franc |
| musat | morati | Mus je samo vmret. | Barbara |
| muzikonti | muzikanti | Muzikonti so mo zašpilali holzhaker marš. | Pohorc |
| muzit | molsti | Pred mešo marem še Lisko pomuzit. | Mateja |