Uganka občinskega praznika

sreda, 14. avgusta 2013, avtor Pohorc

Prazniki, obeležja, občinski in spominski dnevi … morajo imeti za neko skupnost enoznačen in dovolj jasen pomen, s katerim se lahko pripadniki te skupnosti poistovetijo, ga vzamejo za svojega, ali pa tudi ne. Vsekakor pa mora biti izbrani dan praznovanja v vsebinski povezavi z dogodkom, kateremu je posvečen. Tako rojstni dan praznujemo na tisti datum, ko smo bili rojeni (izjema so tisti, ki so rojeni 29. februarja, in tisti, ki ne vedo, kdaj so rojeni), res je, da praznovanje po navadi prestavimo na konec tedna, vendar se še vedno orientiramo po dnevu rojstva. Tudi če nočemo praznovati rojstnega dne, vemo, kateremu dnevu ne bomo posvetili posebne pozornosti. Pisati takšne same po sebi razumljive ugotovitve se zdi res nenavadno in nepotrebno, vendar nam drugega ne preostane, če hočemo razmisliti, kaj Lovrenčani pravzaprav praznujejo zadnjo soboto v avgustu.

Že površen pogled po ostalih slovenskih občinah nam razkrije, da so tam stvari glede izbire občinskega praznika dokaj enostavne; prevladujejo dnevi, ko se glavni kraj v občini prvič omenja, ali pa dnevi, ko je bila občina ustanovljena, ponekod se spominjajo rojstnega dne kakšnega znamenitega sokrajana ali pa pomembnega dogodka iz preteklosti … V teh občinah ljudem res ni težko odgovoriti na vprašanje, čemu je posvečen njihov občinski praznik. Lovrenčani bi ob takem vprašanju morali najprej pošteno zajeti sapo in razmisliti. Večkrat se radi pohvalijo, da so nekaj posebnega, vsaj glede izbire občinskega praznika to drži kot pribito!

Najbolje bo, da pogledamo tja, kjer to piše črno na belem, torej v Odlok o prazniku in odlikovanjih Občine Lovrenc na Pohorju. V njegovem 2. členu je zapisano:

Praznik občine Lovrenc na Pohorju je zadnjo soboto v avgustu, ko je zaključek prireditev ob Jezernikovih dnevih, kot spomin na 900-letnico prve omembe kraja v zgodovinskih dokumentih.

Jezernikovi dnevi se začnejo z Lovrenško nedeljo.

Pa gremo po korakih. V zgoraj navedenem citatu je povsem nedvoumno razvidno, da je lovrenški občinski praznik zadnjo soboto v avgustu. Potem zvemo, da je občinski praznik v povezavi z Jezernikovimi dnevi, če ne slepomišimo preveč, lahko rečemo, da je občinski praznik nekakšen slavnosten zaključek Jezernikovih dni. Do sedaj vse lepo in prav, izvedeli smo, kdaj je lovrenški občinski praznik. Ostane nam še samo, da izvemo, zakaj je izbrana zadnja sobota v avgustu in kaj se je tako pomembnega zgodilo tistega dne. Odgovor se glasi: takrat se spominjamo 900-letnice prve omembe kraja. No, tukaj pa stopamo na področje nepojasnjenega. 900-letnica prve omembe kraja je bila leta 1991, takrat so Lovrenčani 22. septembra (takratni krajevni praznik) priredili veliko proslavo. Odgovor je sicer jasen, vendar neverjeten. V vsej dolgi zgodovini kraja, ki nam je po pisnih virih poznana vse od leta 1091, se Lovrenčani spominjajo ravno leta 1991, ker je bila takrat 900-letnica prve omembe kraja?! Ne spominjamo se prve omembe kraja, ampak izključno njene 900-letnice!? Spominjamo se slavnega leta 1991! Kaj se je že takrat zgodilo? Kobro so odprli, ravno tako prenovljeno Lovsko kočo, pa pri Meršniku so spet začeli za nekaj časa obratovati. So pa zato Jelen porušili! K temu še dodajmo, da se je 22. septembra pripeljal na proslavo tudi Milan Kučan. Toliko je meni ostalo v spominu slavno leto 1991. Mar se od leta 1091 pa do danes ni zgodilo nič pomembnejšega? Pa kljub temu ostaja vprašanje, zakaj se na te dogodke spominjamo ravno zadnjo soboto v avgustu, zakaj ne 22. septembra, ko je bila tista velika proslava. Kakšno zvezo ima zadnja sobota v avgustu z dogodki v letu 1991? Dobro, lahko kdo poreče, malo so se zapletli s to 900-letnico, v resnici so mislili, da se takrat spominjamo prve omembe kraja. Ampak tudi v tem primeru ne gre, da si kar tako poljubno zberemo dan v letu, ko se bomo nečesa spominjali. Listina, v kateri je naš kraj prvič pisno omenjen, je bila napisana leta 1091, okoli prvega maja (dobesedno mesto datuma nastanka listine se glasi: »circa kalend. mai«). Torej, če bi hoteli počastiti prvo pisno omembo kraja, bi to morali narediti v dneh okoli 1. maja.

Sprehodimo se nekoliko v preteklost. Starejši Lovrenčani se bodo še spomnili, da je bil po drugi svetovni vojni lovrenški krajevni praznik tudi proti koncu avgusta, posvečen je bil napadu Šercerjeve brigade na Lovrenc v noči z 22. na 23. avgust, praznoval pa se je vedno na soboto in nedeljo. Kako sumljivo blizu je datumsko sedanji občinski praznik, le da noče imeti ničesar s "partizanščino". Tudi prav, vendar je danes potrebno izbiro datuma vsebinsko utemeljiti! Kasneje so tudi lovrenški krajevni praznik prestavili v september in ga povezali z napadom Pohorske čete na Kočo na Klopnem vrhu, 17. septembra 1941. Ta dan se v lovrenški občini še vedno obeležuje kot spominski dan.

V času pred II. svetovno vojno niso poznali krajevnih in občinskih praznikov v današnjem pomenu besede. Takrat so praznovali predvsem ob godu zavetnika krajevne župnije, v Lovrencu 10. avgusta. Sploh je pisec teh vrstic mnenja, da bi bil najprimernejši datum lovrenškega občinskega praznika Lovrenška nedelja, za kar obstajajo dovolj močni razlogi. V Sloveniji je kar nekaj občin, ki imajo občinski praznik na god krajevnega zavetnika, to so praviloma tiste občine, ki se, tako kot Lovrenc, imenujejo po krščanskem svetniku. V Lovrencu to verjetno ne bi bilo mogoče, kar so pokazale izkušnje s sprejemanjem občinskega grba. Zgodovinsko gledano ima današnja lovrenška občinska uprava svojega predhodnika v nekdanji stoletja stari trški upravi s sodnikom, magistratom in drugimi nosilci trške oblasti. Neizpodbitno dejstvo je, da je imel lovrenški trg svoj grb vsaj že v 17. stoletju. Roka sv. Lovrenca z ražnjem pa je vsekakor bolj sporočilen znak kot novodobno izmišljena zimzelena drevesa in vodna kolesa, ki jih srečamo na grbih malodane polovice pohorskih in podpohorskih občin. Vendar o tem razpravljati sedaj, je zaman in že zdaleč prepozno, ko je bil čas za to, je bila zainteresirana javnost odrinjena in načrtno ignorirana, na koncu celo z zaprtimi sejami občinskega sveta, kjer so odločala predvsem nekakšna kvazi politična in ideološka načela, brez vsakršne resne in zgodovinsko utemeljene osnove. Namesto, da bi bili Lovrenčani veseli in ponosni, da že imajo svoj historični grb in si ni treba izmišljevati novega, so brezbrižno in hote zanikali nekaj dejstev iz krajevne preteklosti, med njimi tudi to, da je bil Lovrenc edini pohorski trg. Ne, z izbiro simbolov in občinskega praznika ta občina res ni imela sreče. Končni rezultat iskanja političnega in ideološkega konsenza so očitni brezsmisli glede pomena in vsebine sedanjega občinskega praznika. Sicer lahko v zgoraj navedenem členu na koncu preberemo, da obstaja med Lovrenško nedeljo in občinskim praznikom vendar nekakšna vez – Jezernikovi dnevi. Na takšen način je takratni lovrenški občinski svet našel srečno sožitje med svojo levico in desnico. Krščanskega svetnika je z občinskim praznikom povezal ideološko nevtralen pogan Jezernik. Merilo za določanje datuma občinskega praznika je trajanje Jezernikovih dni. Lovrenška zgodovina je postala samopostrežna trgovina, v kateri poljubno izbiraš datume in nanje ravno tako poljubno lepiš pomene in razlage.

Izbiro zadnje sobote v avgustu za lovrenški občinski praznik pa si sam tolmačim takole: od vseh dni v letu je ta najboljši, poletje se počasi poslavlja, za nami so dopusti in letovanja, pred nami hladnejši dnevi, šola in vsakdanje skrbi, zakaj se ne bi še zadnjič poveselili in obenem presekali, denarnice so prazne, pred nami so nove skrbi in nadloge, vse to bomo lažje prenesli, če bomo poslušali Tanjo Žagar, pojedli kakšen čevapčič in spili nekaj piv. Koga pa sploh še zanima, zakaj praznujemo!