Kako si ustvarim smuči?
sreda, 6. novembra 2013, avtor Pohorc
Čeprav omenja prve smučarje na Slovenskem že Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), v kateri je opisal smučanje na Blokah, pa so se prve smuči na Pohorju pojavile šele v drugi polovici 19. stoletja. Do takrat so poznali Pohorci samo krplje različnih oblik in dolžin. Prve »skije« naj bi v naše kraje prinesel Ferdinand Dolinšek, logar in lovski mojster falskega grofa Zabea. Leta 1866 se je udeležil gozdarskega smučarskega tečaja v Gußwerku na Zgornjem Štajerskem, od koder se je vrnil na Pohorje s precej težkimi in okornimi smučmi. Kmečki fantje so ga posnemali in si iz surovih hlodov začeli izdelovati svoje smuči, za vezi pa so jim služili preprosti usnjeni trakovi. Takratne smuči so uporabljali predvsem za premagovanje razdalj v snegu.
Športno smučanje si je utrlo pot na Pohorje v času med obema vojnama. Prva je ustanovila smučarski odsek mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva. Najstarejše smučarsko središče na Pohorju je bila Koča na Klopnem vrhu, kasneje pa so se ji pridružile še Koča na Pesku, Mariborska koča, Ribniška koča in Koča na Kremžarjevem vrhu. Med rekreativnimi smučarji je bilo najbolj priljubljeno turno smučanje, med športniki pa so bili čislani predvsem smučarski teki in skoki. Pohorja se je kmalu prijel vzdevek »jugoslovanski Davos«, ena izmed najbolj znamenitih zimskošportnih prireditev v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bila vsakoletna 50 kilometrov dolga "vztrajnostna tekma" čez Pohorje. V smučarskih tekih so v tistih letih najboljše rezultate, tudi v državnem merilu, dosegali Dolinšekovi otroci: Mirko, Pavle, Jože, Rozika in Tončka, ki so kar »družinsko« osvajali pokale v vseh kategorijah.
Verjetno leta 1932, najkasneje pa leta 1933, je bil ustanovljen Smučarski klub Sv. Lovrenc, čemur bo namenjen tudi eden od prihodnjih prispevkov. Tajnik lovrenškega smučarskega kluba je bil učitelj Jože Petrun, ki si je prizadeval zimski šport razširiti med šolajočo se mladino. Čeprav je bilo takrat smučanje na Slovenskem že zelo razširjeno, pa so vseeno obstajale težave z nabavo smuči. Domače industrijske proizvodnje smučarske opreme še ni bilo, v trgovinah so prodajali drage uvožene smuči, za domačo rabo pa so jih najpogosteje izdelovali mizarj, kolarji in sodarji. Da bi rešil to začetno zagato smučanja željne mladeži, je Jože Petrun v mladinskem časopisu Naš dom leta 1930 objavil članek Kako si ustvarim smuči?. Ker članka ni moč dobiti v digitalni obliki, kopije pa so zelo slabe, objavljam prepis teksta in prilagam kot original samo skice.
Jože Petrun
Kako si ustvarim smuči?
V zadnji številki »Doma« sem Vam obljubil, da Vam dam nekaj nasvetov in navodil, kako si sami ustvarite smuči. Dobro prečitajte ta moja navodila in se točno po njih ravnajte, pa se bo poizkus prav gotovo posrečil.
Izvedel sem, da se bodo nekateri fantovski krožki z vso vnemo oprijeli zimskega športa. Vsem tistim bi svetoval, da si vsaj eden v kraju nabavi kupljene smučke, ker bo na ta način vsem ostalim zelo olajšano pri izdelavi smučk.
Kdor bo kupoval smuči (cena Din 350. – z vezavo in palicami), naj se obrne za nasvete piscu tega članka.
I. Izbira lesa.
Za smuči bomo uporabljali suh jesenov les, ker je ta najbolj žilav in gibljiv ter za to najbolj priporočljiv. Ko izbiramo les, ne izberimo prestarega, niti premladega. Polagajmo mnogo pazljivosti na branike (letnice), ki naj bodo široke.
II. Kako bomo razcepili jesenov hlod?
Ne velja vsako poleno za izdelavo smučk. Najboljši les je (glej slika 1) b – a – bi še priporočal; nikar pa ne uporabljajte c – d. (Opomba: Tako je napisano v originalu, vendar gre verjetno za tiskarskega škrata, ki se je prikradel še na enem drugem mestu. Verjetno je prav: B – C je priporočljivo, A – D ni priporočljivo. Braniki morajo biti verjetno čim bolj široki in pravokotni na prerez deske po širini. Označbe A, B, C, in D na prerezu hloda, ki je na sliki I., niso v neposredni povezavi z označbami a), b), c) in d) ob deskah, ki so na sliki II.. Do te zmede je verjetno prišlo zaradi varčevanja s prostorom.)
III. Kako izgledajo smučke iz priporočljivega, kako iz nepriporočljivega lesa?
Glej sliko 2. a – b priporočljivo, c – d nepriporočljivo.
IV. Nekaj mer.
1. Dolžina smučk je 210 cm (smučke so lahko daljše, lahko tudi krajše). Glej zadnjo številko »Doma«!
2. Kako razdelimo smuči? Smuči razdelimo na tri dele (glej sl. III.):
V sprednji del, ki je 65 cm dolg (a).
V sprednji ojačani del 35 cm dolg (b).
V zadnji del, ki je 110 cm dolg (c).
Skupno 210 cm dolžine.
V. Krivulja in vdolbina na smučeh.
Smučke prehajajo spredaj v krivuljo, ki je 23⅓ cm dolga in 3 cm za nastavek (Slika 3.), ki je za razpenjanje smuči.
Smučke imajo tudi vdolbino, niso torej ravne, če jih postaviš na tla. Vdolbina znaša do 3 cm.
VI. Širina smučk.
Srednji ojačani del je 7 cm širok. Smuči se polagoma širijo proti sprednjemu koncu do 9 cm ter se nato zožijo do konice, na kateri je nastavek za razpenjanje smučk. Zadni del se širi polagoma do 8 cm. (Ta mera je popolnoma zadaj. Slika IV.)
VII. Debelina smučk.
V sredini so smučke najdebelejše – 3 cm. Debelina prehaja od srede takoj na 2 cm, nato proti zadnjemu in zgornjemu delu polagoma na 1 cm. V krivini, popolnoma spredaj doseže smučka zopet debelino 2 cm, istotako na koncu (sl. V.).
VIII. Kako krivimo smučke.
Najprej najdi nek tram, ki bo vsaj tako dolg, kakor so smučke. Na ta tram nariši dolžino smučk v obliki ravne črte, nato izvrtaj v tram luknjo, kakor kaže slika VI. Ter zabij v luknje ravne kline. Ko si pripravil za krivitev smuč, daj popolnoma izdelane deske v vrelo vodo, da se dobro prekuhajo, ker le na ta način moreš smučke pravilno kriviti. Če boš videl, da je kje kak klin premalo, zabij še drugega, tretjega. Smučki pusti tako dolgo med klini, da se popolnoma izsušita.
IX. Zareza.
Smučke imajo točno po sredini do 8 mm široko ter do 5 mm globoko zarezo. Zareza se izgubi še pred krivuljo. (19 – 20 cm pred njo).
X. Stremena – vezava.
Da pritrdimo smučke na čevlje, uporabljamo stremena. Priporočal bi Vam »Alpina« vezavo.
XI. Kako pritrdiš vezavo.
Najprej najdi sredino smučk. Postavi smučke na vodoravno palčico. Vravnavaj jih toliko časa, da ne bo pretežnosti na nobeni strani. Ko si to dosegel, porini smučko nekoliko naprej ter si na hrbtu smučke dobro zaznamvaj dobljeno točko. Tja namreč spadajo stremena. Smučka mora biti spredaj težja nego je zadaj.
XII. Palice.
Pri smučanju rabiš tudi dve palici iz leskovega lesa 2½ do 3 cm debeli ter od 130 do 140 cm dolgi. Palici imata na spodnji strani železno konico ter krpice ali krplje. 3 cm nad vrhom palice prevrtaš luknjico, skozi katero potegneš 1 cm široko ter do 40 cm dolgo kromovo usnje, ki ga na koncu zvežeš.
Ko so smuči že zakrivljene, jih po hrbtu pobarvaj ter jih maži na spodnji strani toliko časa z vročim lanenim oljem, da smučke olja ne vpijejo več.
Zavedam se, da je ta članek še v marsičem precej pomanjkljiv, to pa radi pičlo odmerjenega prostora. Vendar pa upam, da bodo fantje s svinčnikom, z metrom ter primernim drugim orodjem že stesali smuči, ki bodo dovolj dobre za prvi pouk.
(Naš dom, leto 1930, str. 182-184)