Job, Orel in jaz

nedelja, 6. decembra 2015, avtor Job - Jože Beigot

Orel in jaz

Orel sem na roki
žene.
Komaj čakam, da
poletim visoko in
gledam z višine
mojo domovino.

Zdaj sem visoko
nad oblaki in te vidim,
da si kot mati.

Pustiš me odleteti,
pustiš me živeti in
sprejmeš me, ko
omagam in
ne morem več
leteti.

Svoboden sem
sredi višin.
Vendar kljub svobodi
hrepenim,
da srce umirim
na roki žene,
ki je moja mati,
domovina.