Tam, kjer je bog roko ven molel
sreda, 19. februarja 2014, avtor Franc Verovnik
Nekdanje gostilne v Lovrencu na Pohorju in okolici na starih razglednicah in fotografijah
V času Avstro-Ogrske (AO) monarhije in v stari Jugoslaviji je bilo na Lovrenškem okoli dvajset gostiln. Seveda niso bile odprte vse hkrati. Nekatere so delovale le krajši čas, druge skozi daljše obdobje, v dveh od njih pa so ohranili gostinsko dejavnost do današnjega dne.
Gostilne so bile kraj, kjer so se srečevali domačini in različni popotniki. Tu so se sklepale razne kupčije, prirejale veselice, poroke, družabna in politična srečanja, v njih so se okrepčali furmani, ki so vozili les v Dravsko dolino, romarji in drugi.
Vseeno preseneča tolikšna množica gostiln na Lovrenškem glede na število prebivalcev. Teh je bilo sicer pred prvo svetovno vojno več kot danes: 3534 po štetju leta 1910, po prvi vojni je število občutno padlo in se počasi dvignilo na 2948 v letu 1931(vir: Ožbej Vresnik, 2014: Številčno stanje prebivalstva na Lovrenškem v 19. stoletju). Danes šteje Občina Lovrenc na Pohorju 3153 (vir: Statistični urad RS) prebivalcev, v njej je poleg dveh starih gostinskih lokalov odprto še sedem novih.
Iz Dravske doline sta bila proti Lovrencu na Pohorju že od 19. stoletja možna dva pristopa po cesti. Eden z železniške postaje Ruta mimo Vrat do naselja Puščava, drugi pa s Fale čez prelaz Jodl prav tako do Puščave in od tam v Lovrenc. Ob vseh cestah je bilo dobro poskrbljene za žejne in lačne popotnike.
Založil Carl Scheidbach, Maribor, okoli 1905. Ni bila poslana.
Gostilne pred lovrenškim trgom
Na železniški postaji, ki se je v času AO monarhije imenovala Sv. Lovrenc nad Mariborom (St. Lorenzen ob Marburg), so bile kar tri gostilne. Prva pri znanem Hitlovem brodu čez Dravo z imenom »Hüttl's Gasthaus zur Überfuhr« (Hitlova gostilna pri brodu). Druga, »Bahnhofrestauration« (Restavracija na postaji), je bila odprta tudi v stari Jugoslaviji in še nekaj časa po drugi svetovni vojni. Znano je, da je bil leta 1919 njen lastnik Jožef Malek in kot zadnja po drugi vojni Elizabeta Ul. Tretja gostilna je bila v hiši pri Krajcvirtu, nekaj sto metrov naprej ob železniški progi, ki nato po kovinskem mostu prečka Radoljno.
Fotograf in založnik R. Saborski, Celovec, okoli 1910. Ni bila poslana.
Založnik Hans Witzmann, St. Lorenzen. Poslana 10. 3. 1903 v Mahrenberg, današnje Radlje ob Dravi.
Fotograf C. Z. M. Poslana 2. 6. 1918 na Dunaj.
Fotograf/založnik ni naveden, okoli 1910. Ni bila poslana.
S Fale je bila cesta speljana čez prelaz Jodl in ob njej je bila na klancu malo pred Puščavo med AO monarhijo Lamprechtova gostilna, ki se je med obema svetovnima vojnama imenovala po novem lastniku Jakobu Črešniku gostilna pri Črešniku.
Fotograf in založnik F. Andreitz, Slovenj Gradec. Poslana 14. 8. 1905 v Homburg, Saarland (Posarje), Nemčija.
Razglednico je napisal grof Alfonso Zabeo, lastnik gradu in in posestva na Fali.
Fotograf A. Benet, izdelava »Heliosax«, Maribor. Poslana 2. 8. 1938 v Gradec.
V naselju Puščava (Maria in der Wüste v AO monarhiji, Devica Marija v Puščavi v stari Jugoslaviji), znamenitem romarskem središču, stoji že od postavitve cerkve gostilna, ki se je v AO monarhiji po lastniku Jožetu Kresniku imenovala Kresnikova, dokler je ni kupil Alex Eicholzer in je postala Eichholzerjeva. Leta 1910 jo je prevzel novi lastnik Hans (Janez) z ženo Amalijo Kores in od tedaj je tam gostilna pri Koresu. Poleg nje sta bili nekaj časa tu še mesarija in trgovina z mešanim blagom. Gostinski lokal obstaja pod istim imenom še danes (Kumen št. 1).
Založil A. Platzer, Maribor. Poslana 23. 5. 1899 v Maribor.
Založil A. Platzer, Maribor. Poslana 10. 7. 1903 v Vuzenico.
Izdelal Rudolf Gaisser, Maribor. Poslana 13. 7. 1913 na grad Mokrice v Jesenicah ob Savi.
Fotograf /založnik ni naveden. Poslana 8. 7. 1930 v Zemun, Srbija.
Malo naprej po cesti iz Puščave proti Lovrencu je na začetku naselja Kurja vas stala lična gostilna pri Založniku, nekdaj znana tudi kot gostilna pri Hodniku, po zadnjih lastnikih pa še kot Zormanova gostilna. V središču naselja je bila Gassnerjeva gostilna in pekarna, imenovana po lastniku Otu Gassnerju. Le nekaj deset metrov dalje je bila gostilna pri Kramerju in zraven nje pri Šumeju, last Marjete Osvald oziroma kasneje Jakoba in Štefanije Osvald. Na skrajnem koncu Kurje vasi sta bili še gostilni pri Mauriču – po lastniku Ivanu Mauriču (zdaj Goričan), in pri Autorju – po lastnikih Adamu in Amaliji Autor. Za časa stare Jugoslavije jo je prevzel Jožef Novak, zato se je kmalu uveljavilo ime gostilna pri Novaku (zdaj Komarjevo).
Založil Albin Sussitz, Gradec. Poslana 5. 8. 1910 v Brünn/Brno, Moravsko.
Na fotografiji iz leta 1939 je nekdanji furman Franc Vidmar z Jodlovima konjema.
Izdelal "Senefelder", Gradec. Poslana 24. 7. 1902 Jakobu Pavliču – Sadoniku v Lovrenc na Pohorju.
Gostilne v lovrenškem trgu
Za časa AO monarhije in stare Jugoslavije je v Spodnjem trgu stala gostilna pri Odru. V njej je imel lastnik Franc Oder tudi trgovino. V hiši na nasprotni strani ceste, imenovani pri Jarmerju, v kateri je današnja pošta, je bila nekaj let po drugi vojni tako imenovana Krajevna gostilna.
Izdelal F. Erben, Maribor, okoli 1910. Ni bila poslana.
Fotograf/založnik ni znan. Poslana 3. 2. 1953 v Maribor.
Dve poslopji naprej od Odrovega je bila že od leta 1856 gostilna z mesarijo. Leta 1908 jo je od tedanjega lastnika Franca Ratteya kupil Jožef Koder in jo poimenoval »J. Koder/ Einkehr-Gasthof zur Post« (Gostilna pri pošti). Ime je dobila zaradi bližnje pošte v sosednji stavbi, ki je bila med drugo vojno požgana, na tem mestu stoji zdaj gasilski dom. V hiši, ki je med domačini postala znana kot gostilna pri Kodru. je bilo v času AO monarhije zbirališče zavednih Slovencev, v njej so organizirali razne kulturne prireditve. Skupaj z mesarijo je bila odprta ves čas stare Jugoslavije in še po drugi svetovni vojni, nakar so najprej zaprli mesarijo, nato pa v 60. letih še gostilno, ki se je tedaj imenovala Planinka. V prvem nadstropju je bila po drugi vojni zasilna kinodvorana, dokler niso zgradili Zadružnega doma. V 50. in 60. letih je bila za krajši čas v pritličju tudi slaščičarna.
Založnik/fotograf ni naveden. Poslana 8. 2. 1905 v Fürstenfeld na avstrijskem Štajerskem.
V tej stavbi je danes sedež Občine Lovrenc na Pohorju. V naslednji stavbi na levi je bila nekoč pošta.
Založil Alois Jäger, Lovrenc na Pohorju. Poslana 1. 10. 1911 v Gradec.
Fotograf J. Welwart, Dunaj. Poslana 20. 5. 1912 v Ehrenhausen na avstrijskem Štajerskem (slovensko Ermovž).
Razglednico je napisal tedanji lastnik Josef Koder.
Originalna fotografija je v obliki negativa na stekleni plošči. Objavo je dovolil lastnik fotografije B. Koder ml.
V središču trga je bila že v času AO monarhije »Gasthaus zur Taube« (Gostilna pri golobu) Vinzenza Nowaka. Nekaj časa je bila tukaj tudi mesarija, kasneje pa še kegljišče. V stari Jugoslaviji jo je prevzel Maks Urbanc in od tedaj dalje jo domačini dobro poznajo kot gostilno pri Urbancu. V hiši v Gornjem trgu 1 se je ohranila gostinska dejavnost do danes, v njej deluje gostilničar že tretjega rodu z enakim imenom Maks.
Fotograf/založnik ni znan. Poslana 30. 11. 1901 v Judenburg, Avstrija.
Izdelal Atelier Makart, Maribor. Poslana 31. 12. 1910 v Möllbrücken na avstrijskem Koroškem.
Objavo je dovolil lastnik fotografije M. Urbanc.
V 50. letih prejšnjega stoletja so v Gornjem trgu v hiši pri Jegru odprli bife, ki je bil odprt do konca 60. let. Nato je bil v teh prostorih turistični biro s trafiko, med domačini znan kot »Turistbiro«, zdaj pa je tukaj veterinarska postaja. Ime je hiša dobila po prejšnjih lastnikih, ki so se pisali Jäger. V njej je imel trgovino že v času AO monarhije oče Alois, znan tudi kot fotograf in založnik razglednic. V stari Jugoslaviji jo je prevzel sin Alojz, ki je moral leta 1945 pobegniti iz Lovrenca v Beljak. Takoj po vojni je bila hiša zaplenjena in spremenjena v postajo ljudske milice. Šele po nekaj letih so se miličniki umaknili v gornje prostore, v pritličju pa je nastal bife.
Objavo je dovolil lastnik fotografije J. Ahej.
Detajl z razglednice, izdelane v Fotoliku Celje. Poslana 9. 11. 1960 v Plevlje, Črna gora.
V Gornjem trgu je bila že na začetku prejšnjega stoletja znamenita gostilna z nemškim imenom »Gasthaus zum Hirschenwirt«. Njen lastnik je bil Jakob Novak, ki je imel tudi mesarijo. Gostilna je dobila električno razsvetljavo že leta 1901. Zaradi kratkega stika je 1908. leta zgorela. Na tem mestu so zgradili modernejšo enonadstropno stavbo, v kateri so imele sedež nemške organizacije in društva. Leta 1933 sta jo na dražbi kupila zakonca Alojz in Matilda Geratič in jo preimenovala v gostilno »Pri Jelenu«. V sosednji stavbi sta imela tudi svojo trgovino. Med drugo vojno je bila 1944. leta gostilna požgana. Po vojni so stavbo obnovili, jo dvignili še za eno nadstropje in odprli leta 1953 kot »Hotel Jelen«. Bil je zelo priljubljen lokal, v njem so prirejali številna srečanja in veselice, kot na primer vsakoletni »kovaški ples«(»šmidnbal«). Žal pa je sčasoma postal nerentabilen in potreben temeljite obnove, zato so ga leta 1985 zaprli in nato 1991. porušili.
Fotograf F. Erben, Maribor, založil Alois Jäger, Lovrenc na Pohorju.
Poslana leta 1906 v Künzelsau, Baden-Württemberg, Nemčija.
Poslana med prvo svetovno vojno na Feldpost Nr. 157.
Na razglednici je podpisan med drugimi tudi tedanji lastnik Jakob Novak.
Založnik/fotograf ni naveden. Poslana 18. 8. 1936 v Ribnico na Pohorju.
Fotograf A. Benet, Maribor. Poslana leta 1939 v Trbovlje.
Fotograf/založnik ni naveden. Poslana 1. 12. 1960 v Maribor.
Objavo je dovolila lastnica fotografije K. Lesjak.
Na koncu Gornjega trga je bila že v času AO monarhije gostilna Karla in kasneje Alojzija Baumgartnerja, ki jo je v stari Jugoslaviji prevzel Filip Meršnik. Poleg gostilne pri Meršniku je bila tu še mesarija. Obe sta bili odprti vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Fotograf/založnik ni naveden. Poslana 17. 1. 1928 v Dolnji Miholjac na Hrvaškem.
Slikano na vzhodni strani gostilne. Nevestina priča je gostilničar in mesar Filip Meršnik, pred njim stoji sin Vojko, kasnejši lovrenški zdravnik.
Gostilne v neposredni okolici lovrenškega trga
Tudi v bližnji okolici Lovrenca je bilo v času AO monarhije in stare Jugoslavije kar nekaj gostiln. V dolini potoka Slepnice sta bili dve: gostilna pri Kopu na Rdečem Bregu, na nasprotni strani potoka, že na Recenjaku, pa pri Grobnvirtu, last Simona in Roze Jurčič.
Originalni fotografiji, posneti verjetno okoli leta 1900.
Objavo je dovolil lastnik fotografij F. Ladinek.
Blizu trga je na klancu ceste v dolino potoka Radoljna stala gostilna Mihaela Repasa pri Repasu, ki je bila odprta še kratek čas po drugi svetovni vojni. Ob cesti pri Radoljni pa je bila gostilna pri Žvikartu, imenovana po lastniku Jakobu Žvikartu.
Na Puši, nedaleč od gostilne »Zum Hirschenwirt«, je bila že v AO monarhiji gostilna Franca in kasneje dveh Štefanov Skačej – pri Skačeju. Njen prvi lastnik je bil hkrati gostilničar in čevljar. Odprta je bila vse do nedavnega.
Fotografija iz stare Jugoslavije.
Objavo je dovolil lastnik fotografije Š. Skačej.
Fotografija iz 50. let prejšnjega stoletja.
Objavo je dovolil lastnik fotografije Š. Skačej.
Po glavni cesti od gostilne »Zum Hirschenwirt« mimo Meršnikove gostilne je popotnik najprej naletel na gostilno Jožefa Kasjaka pri Šmelcerju, ki je bila odprta še nekaj let po drugi svetovni vojni. Pred vhodom so stali mogočni divji kostanji, pod katerimi so bile klopi in mize za goste.
Objavo je dovolila lastnica fotografije K. Lesjak.
Blizu Šmelcerjeve sta bili v času AO monarhije še gostilna pri Pernatu, lastnika Andreja Pernata, in pri Banerju, imenovana po lastnikih s priimkom Wanner. Nekoliko bolj naprej, v naselju Gaj pa je bila v stari Jugoslaviji krajši čas odprta Jodlova gostilna v hiši pri Beleju, last Mihaela Kogelnika.
Najpomembnejši gostinski objekt v naselju Gaj v AO monarhiji, stari Jugoslaviji in še nekaj časa po drugi svetovni vojni je gotovo bilo znamenito klimatsko letovišče pri Bitnerju, ki je nastalo leta 1894, ko je Karl Büttner preuredil poslopja nekdanje glažute in odprl »Pension Büttner«. Najpomembnejša stavba penziona je bila restavracija s salonom in sobami za goste. Ti so prebivali tudi v tako imenovani Rdeči vili, »Rote Villa«. Za njo je bil plavalni bazen in ob njem vodna elektrarna za lastne potrebe. Rekreaciji sta služila pokrito kegljišče in igrišče za tenis. K posesti so spadali še hlev s skladiščem v nadstropju, pralnica in gospodarsko poslopje, imenovano »Herrenhaus«, z lepim rastlinjakom – »Glasshaus«. V tej hiši so bivali lastniki, najprej Büttner, v stari Jugoslaviji pa novi lastnik Andrejković, ki je moral zaradi judovskega porekla pobegniti pred Nemci. Med drugo svetovno vojno je bila v pritličju te hiše gostilna nemškutarja Podlipnika. Nekoliko naprej je bilo še poslopje za uslužbence penziona, »Gesellenhaus«. Zaradi ugodne klime so v penzion prihajali gostje z vseh koncev Evrope. Žal je po drugi svetovni vojni turizem počasi zamrl in penzion Bitner, tedaj imenovan »Pohorje«, je postal navadna gostilna, dokler ga niso pred nekaj leti zaprli.
Založil leta 1909 H. Boldin, trgovec v Lovrencu na Pohorju. Ni bila poslana.
Fotograf F. Erben, Slovenska Bistrica, po letu 1911. Ni bila poslana.
Fotograf F. Erben, Maribor, pred letom 1911. Ni bila poslana.
Založil L. Kieser, Maribor. Poslana 21. 9. 1936 v Bosansko Kostajnico.
Izdelali v Podravski tiskarni, Maribor. Poslana 8. 7. 1938 v Zagreb.
Izdelali v Podravski tiskarni, Maribor. Poslana 11. 7. 1938 v Osijek.
Založila Zbornica za gostinstvo Maribor-okolica. Poslana 12. 8. 1955 v Beograd.
Foto A. Benet, Maribor. Poslana 14. 11. 1959 v Mostečno pri Makolah.
Le v kratki razdalji od penziona, na koncu Gaja, že na Recenjaku, je bila v stari Jugoslaviji gostilna pri Najvirtu, v kateri je bil zadnji gostilničar Alfonz Kraner. Nekaj sto metrov dalje od nje čez potok Radoljno v zaselku Kumen je bila v času od AO monarhije do stare Jugoslavije še gostilna Franca Osonkerja – pri Hošteterju.
Objavo je dovolila lastnica fotografije R. Pergarec.
Izdelana v Atelier Makart, Maribor. Poslana 2. 12. 1912 v Radentheim na avstrijskem Koroškem.
Razglednico je napisal tedanji lastnik Franc Osonker.
Viri
Franc Bečan: Turizem in gostinstvo. V: Lovrenc skozi stoletja, Lovrenc na Pohorju, KS Lovrenc, 1991, str. 163–167.
Ožbej Vresnik: Gostilne in turizem. V: Ujeti trenutki časa, Lovrenc na Pohorju, Občina Lovrenc na Pohorju, 2012, str. 66–67.
Ustni viri Lovrenčanov: Katarina – Inka Črešnar, Katarina – Katka Lesjak, Ivan Švajger – Bezjak, Anton Vaner – Ahej.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri iskanju podatkov o lovrenških gostilnah. Iskrena hvala tudi tistim, ki so mi posodili dokumentarne fotografije teh gostiln.
Brez njihovega sodelovanja bi bil ta sestavek skromnejši in manj zanimiv.