Dva defibrilatorja v Lovrencu
četrtek, 5. junija 2014, avtor Anžej Bečan
Zastoj srca je čedalje pogostejši pojav današnjega načina življenja, ki se v polovici primerov pojavi popolnoma nepričakovano in pri ljudeh, ki prej niso imeli nikakršnih težav. Brez izvajanja postopkov oživljanja po nekaterih analizah preživi manj kot 7% oseb, s pravilnimi pritiski prsnega koša in umetnim dihanjem je preživetje 10% do 20%, z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) pa se delež oseb, ki preživijo srčni zastoj poveča na kar 25% do 50%.
Ko se nekdo zgrudi na tla ter pri njem ne zaznamo več dihanja in utripa srca, je potrebno takoj pričeti z oživljanjem, saj šteje vsaka minuta. Pomembno je ohraniti mirno kri in k sodelovanju pritegniti več ljudi: eden pokliče nujno medicinsko pomoč na številko 112, drugi odhiti po najbližji defibrilator, ostali pa do prihoda strokovne pomoči izvajajo temeljni postopek oživljanja - trideset močnih stiskov na sredino prsnega koša in dva globoka vpiha ter to ponavljajo.
Velika pomoč pri oživljanju je prej omenjeni avtomatski eksterni defibrilator. Gre za prenosno napravo, ki zazna nepravilnosti bitja srca in prepreči fibrilacijo (nepravilno zaporedje krčenja srčne mišice, ki tako krvi ne stiska v telo), s tem da preko elektrod, ki jih namestimo na sprednjo steno prsnega koša ustvari električni sunek, ki "resetira" srce in ob pomoči dodatnih stiskov prsnega koša ter umetnega dihanja omogoči normalno bitje. AED naprava je preprosta in varna za uporabo, saj je opremljena z nazornimi slikovnimi prikazi in glasovnim vodenjem v slovenskem jeziku. Vseeno pa je koristno občasno obnoviti znanje uporabe na kakšnem tečaju ali spletnem posnetku.
Prvi defibrilator v Lovrencu je leta 2005 podarila Krka in je bil namenjen le uporabi v zdravstveni ambulanti. Leta 2011 je občina kupila nov sodoben AED in je danes nameščen pri vhodu v zdravstveni dom. Prejšnji teden pa je bil pri gasilskem domu nameščen še en.
 Gasilski dom Lovrenc |
 Zdravstveni dom Lovrenc |
Na pobudo Lovrenca Paradiža, pomočnika poveljnika zadolžen za prvo pomoč, so se pred časom sestali poveljnik PGD Lovrenc Boštjan Petelin, župan Občine Joško Manfreda in predstavnik Reševalne postaje Zdravstvenega doma Maribor dr. Matej Strnad. Iz dogovora je sledil občinski nakup novega AED, dr. Matej Strnad pa je vodil izobraževanje skupine sedmih gasilcev. Po klicu na 112 v regijskem centru za obveščanje v Mariboru, ob prepoznavi srčnega zastoja, aktivirajo naše gasilce, ki z izjemno odzivnostjo nekaj minut pridejo do obolelega in z AED nudijo prvo pomoč do prihoda zdravnika ali nujne medicinske pomoči. Pravilnost odločitve za nabavo in izobraževanje se je potrdila kar dvakrat v minulem tednu, ko so gasilci z zdravnikom Francem Beigotom najprej uspešno pomagali starejšemu igralcu namiznega tenisa, nato pa dva dni nazaj sredi noči še moškemu srednjih let.
O požrtvovalnosti govori neformalna izjava zdravnice nujne medicinske pomoči, ki je z reševalnim vozilom prišla na kraj nezgode:
LOVRENŠKI GASILCI SO ZAKON !!!!
So bili aktivirani za hudo bol. v prsih okrog 3.30 zjutraj. Mi nismo prišli niti do Qlandije, ko so me že klicali s kraja.
Ko smo prišli tja, je bilo tam vsaj 20 gasilcev (po moje so bili kar vsi, kar jih je), gospoda so imeli poleženega z nalimanimi elektrodami.
Problem je edino, ker nimajo več elektrod. Rekli so sicer, da nabava ni problem, da bodo hitro nabavili. Upam da res, in da vmes ne bo kakega srčnega zastoja.
Šlo je sicer za STEMI 38 let starega moškega, tako da bi komot lahko zafibriliral pred našim prihodom.
Alina Jelentancev Ornik, dr.med.
Zahvalo in pohvalo gasilcem izrekajo člani namiznoteniške sekcije Jezernik in svojci.
Kot pri požarih, velja pravilo, da je je potrebno najprej poklicati 112, kjer za to usposobljen uslužbenec Reševalne službe oceni za kakšno zdravstveno težavo gre in on aktivira (če je to potrebno) hkrati PGD Lovrenc na Pohorju in reševalno vozilo Reševalne službe Maribor. Torej ne kličite sami PGD Lovrenc!
Lokacije AED v naši bližini:
- Zdravstveni dom Lovrenc, Gornji trg 37
- Gasilski dom Lovrenc, Spodnji trg 4
- Gostilna Orozel, Lehen na Pohorju 2
- Gasilski dom Ožbalt, Ožbalt 46
- Gasilski dom Selnica, Gasilska ulica 1
- Zdravstveni dom Ruše, Stadionska ulica 4
- Športni park Ruše, Šolska 16
- Podjetje Messer Slovneija, Jugova ulica 20, Ruše
Srčni zastoj
O srčnem zastoju govorimo takrat, ko se srce zaradi bolezni ustavi. Zaustavljeno srce ne poganja več krvi po žilah, kar pomeni da je preskrba organov s kisikom in hranili prekinjena. Zato, ker kri ne priteče več v možgane, takšni bolniki izgubijo zavest in prenehajo dihati. Bolniku s srčnim zastojem je potrebno čim hitreje priskočiti na pomoč, saj srčna mišica in možgansko tkivo po 10 minutah brez krvnega pretoka začneta odmirati in verjetnost, da bolnik preživi srčni zastoj, se po 10 minutah izredno zmanjša. Pri bolniku s srčnim zastojem je zato potrebno čimhtreje začeti z zunanjo masažo srca, ki na svojstven način oponaša bitje srca, saj z zunanjo masažo srca poganjamo kri po žilah oz. telesu. Zunanjo masažo srca izvajamo na sredini prsnega koša, natančneje na spodnji polovici prsnice. Z iztegnjenimi rokami stiskamo prsni koš za eno tretjino globine prsnega koša ali približno 5 cm globoko. Hitrost zunanje masaže srca je 100 stisov na minuto. V primeru, da imamo dostop do polavtomatskega defibrilatorja oz. AED, uporabimo le tega. Najprej vklopimo AED in sledimo navodilom oz. poveljem, ki nam jih narekuje AED. Preverimo odzivnost in dihanje, nato nalepimo elektrode in po navodilu sprožimo šok, če je le ta potreben. V primeru, da šok ni potreben vas bo AED na to opozoril in nadeljevali boste z zunanjo masažo srca do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Bolniki s srčnim zastojem imajo zelo malo časa, da jim pričnemo pomagati, najbolje takoj. Če preteče več kot 10 minut od začetka srčnega zastoja do nudenja prve pomoči je možnost preživetja za te bolnike majhna oz. skoraj nična. S prvo pomočjo kot sta zunanja masaža srca in po možnosti uporaba polavtomatskega defibrilatorja (AED) ohranjamo možnosti preživetja tem bolnikom.
Včasih pa je kljub vsem pravočasnim ukrepom prve pomoči oživljanje neuspešno. Zato je pomembo, da se v odročnih krajih, kjer je dostopni čas Službe nujne medicinske pomoči daljši od 10 minut, usposobi „prve posredovalce“ (v našem okolju so najbližje temu prostovoljni gasilci), ki se jih primerno izobrazi za prvo pomoč pri bolniku s srčnim zastojem. Prostovoljni gasilci se aktivirajo skupaj s Službo nujne medicinske pomoči in so zaradi bližine hitreje pri bolniku s srčnim zastojem in mu nudijo prvo pomoč do prihoda poklicne Službe nujne medicinske pomoči ter tako bolniku s srčnim zastojem ohranjajo možnost preživetja.
dr. Matej Strnad
Viri in povezave za izobraževanje:
- AED baza Slovenije
- Viva: Kako prepoznati zastoj srca in kako pravilno ukrepati
- Viva: Srčni zastoj - odločajo minute!
- Defibrilatorji in defibrilacija
- iHelp
