Razstava jaslic pri Sveti trojici

petek, 2. januarja 2015, avtor Mateja Glavica (Foto Javornik)

Hrib, na katerem stojita danes samostan in cerkev Svete Trojice, se je prvotno imenoval Porčki vrh - Purkstalberg. Ko so med leti 1636 in 1640 tam postavili cerkev Svete Trojice, se je začel kraj imenovati Sveta Trojica v Slovenskih Goricah. Na tem kraju so že leta 1631 postavili leseno kapelo v čast Svetemu Duhu, katero so ljudje množično obiskovali. Ker so ljudje večkrat videli na vrhu hriba goreti tri luči ali tri zvezde nenavadne oblike, so z dovoljenjem škofa na tem mestu postavili cerkev Svete Trojice, ki je že od nekdaj poznana kot kraj, kamor so ljudje zelo radi prihajali ter predvsem romali. Zato gotovo ni naključje, da je ravno v tem kraju nastalo tako mogočno romarsko svetišče oz. cerkev Svete Trojice, kot jo poznamo danes. Številni zgodovinski viri in ustna izročila pričajo, da so številni ljudje, ki so se zatekali po pomoč v Sveto Trojico tod tudi čudežno ozdraveli.

Območje Svete Trojice so v letih od 2009 do 2014 raziskali tudi radiostezisti pod vodstvom g. Igorja Ziernfelda in naleteli na več kot 50 energetskih točk, ki se razprostirajo na območju cerkve, samostana ter okrog Trojiškega jezera. Posebej je potrebno poudariti izredno zdravilno moč točke pri kapelici ob Trojiškem jezeru, saj znaša njen premer 15 metrov. Točka pri kapelici je ena izmed kvalitetnejših in močnejših v Sloveniji.

Ob prihodu so menihi avguštinci leta 1663 pričeli z gradnjo samostanskega kompleksa ob cerkvi, ki je prvotno bil večji po obsegu kakor današnji. Del temeljev samostana so pričeli graditi pod skalnim previsom in temu je botrovala gradnja dveh kleti, ene nad drugo. Spodnja klet je čudovit arhitekturni biser z masivnimi zidovi, podpornimi stebri in čudovitimi oboki iz opeke in kamna. V njej je 10 metrov globok vodnjak z živo (izvirom), svežo in pitno vodo.

Leta 1811 so avguštinci zapustili Sveto Trojico, cerkev in samostan pa so prevzeli v upravo svetni duhovniki. Zaradi velikega števila romarjev, tudi čez stotisoč na leto, so leta 1854 prevzeli Sveto Trojico frančiškani in jo upravljajo še danes.

Občina Sveta Trojica je samostansko klet vzela v brezplačen najem in jo v letih 2011/12 obnovila, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Skozi Sveto Trojico namreč teče tako imenovana »Martinova pot«, Via Savaria iz Sombotela (Madžarska) v Turs (Francija). Tako se sedaj samostanska klet imenuje Razstavno-protokolarna klet Sv. Martina. Klet je namenjena predvsem kulturnim dogodkom (razstavam: npr. jaslic, pirhov, slik itd.), pa tudi pokušinam vin trojiških vinogradnikov in drugim kulturnim ter prazničnim dogodkom. V njenih čudovito obnovljenih kletnih prostorih je mogoče te dni občudovati nadvse privlačno razstavo jaslic, že četrto po vrsti. Na razstavi se predstavljajo različna domača društva in prebivalci okoliških naselij, vrtčevski in osnovnošolski izdelki domačih otrok, mnogo pa je tudi ljubiteljskih rokodelcev in profesionalnih umetnikov iz preostalih krajev naše širne Slovenije.

Prijazne domačinke in domačini vas ob koncu ogleda prijazno povabijo na kozarec toplega čaja ali kuhanega vina ter na pokušnjo okusnega domačega peciva in piškotov.
Razstava je na ogled med 22. decembrom in 4. januarjem, odprta je vsak dan od 10. do 22. ure. Za posamične goste in napovedane skupine bo na ogled še 5. in 6. januarja, pri čemer se je za ogled takrat potrebno predhodno dogovoriti na tajništvu občine Sveta Trojica, tel: 02/729 50 20, ali osebno z gospodom Jožetom Želom, mobitel: 051 602 939. Vstopnine ni.

Obisk Svete Trojice vsekakor priporočam, saj nedvomno očara v vsakem vremenu v praznično vzdušje odeta samostanska klet, prekrasno pripravljena razstava jaslic, prijazne domačinke s svojimi dobrotami, sprehod ob Trojiškem jezeru, …

Viri:
http://www.sv-trojica-franciskani.si/index.php/predstavitev/cerkev
http://www.sv-trojica-franciskani.si/index.php/predstavitev/franciskan-samostan/samostanska-klet
http://www.sv-trojica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1056