Zeliščarke na Šavrinskem hribovju
četrtek, 29. marca 2018, avtor Milena Pečnik
Leto je naokrog in zeliščarke smo se ponovno podale na naš vsakoletni izlet. Tokrat smo obiskale Šavrinsko hribovje – zaledje Kopra.
Najprej smo se ustavile v Hrastovljah, kjer smo uživale ob izčrpni razlagi ob freskah v svetovno znani taborski cerkvici sv. Trojice, iz 13. stoletja. Najznamenitejša je podoba mrtvaškega plesa, ostalo pa so mnogi prizori iz Stare zaveze – celo tri podobe sv. Trojice.
Pot smo nadaljevali do Loparja, kjer so domačini uredili muzej – Hišo od Bardinca s krajevno etnološko in domoznansko zbirko. Značilna je tudi krajevna arhitektura, poznana pa je vasica predvsem kot priljubljena pohodniška točka.
Naša naslednja postaja so bile Marezige, ki ležijo na hrbtu nad Vanganelom. Vas je danes poznana po prireditvi Praznik refoška, ki daje kraju pomemben gospodarski, etnološki in kulinarični utrip. Tam so nam postregli pravo istrsko marendo: bobiči (mineštra v kateri prevladuje koruza).Uživale smo v čudovitem razgledu na Koper in videle precejšen del italijanske obale.
Zelo zanimivo je bilo tudi v Krkavčah.To je ena najslikovitejših in najstarejših vasi slovenske Istre. Zgrajena je na skali nad reko Dragonjo, poznana po znamenitem Krkavškem kamnu iz 1. stoletja pred našim štetjem in Živem muzeju – Hiši Vrešje, kjer smo prisluhnili pristni istrski glasbi in poizkusili pravo »istrsko supo«. Veliko smo videle in slišale o Šavrinkah, ki so iz teh krajev peš hodile v Trst in tudi na Hraško, kamor so nosile jajca, za premožnejše prebivalce pa na svojih domovih prale tudi perilo.
V Šalari, neposredno pri Kopru smo videle veliko in priznano oljarno Lisjak, kjer smo (jaz prvič) poskusile oljčno olje s čilijem, pa z limono ali pomarančo in še mnoga druga. Zanimivo. Navdušena sem bila tudi nad urejeno okolico in opremo, kjer je tudi pohištvo narejeno iz lesa starih oljk.
Zadnja postaja je bil Koper, kjer smo še zadnji dan ujeli zloglasno maketo našega 2. tira. Zelo utrujene in polne lepih vtisov smo se vrnile v naš Lovrenc.
