Obema lepe planinske pozdrave
četrtek, 29. decembra 2022, avtor Franc Verovnik
Ob 94-letnici rojstva Franca Pačnika
Že dolgo zbiram stare razglednice, z njimi sem napolnil lepo število albumov. Od vseh je najbolj obsežen album, v katerem so zbrane razglednice, ki nama jih je z ženo dobra tri desetletja pošiljal Franc Pačnik iz Lovrenca na Pohorju, planinska in poštarska legenda, kakor ga je označil Anžej Bečan v zapisu ob 90-letnici njegovega rojstva. S pošiljanjem razglednic je Franček – pod tem imenom ga vsi poznamo – združil svoje osnovno poslanstvo: ljubezen do planinstva in zavezanost poštarskemu poklicu.
Prva v albumu je razglednica Pozdrav s Triglava, na kateri sta Aljažev stolp in Triglavski dom na Kredarici. Na njej je zapisal, da se naju spominja in pošilja pozdrave s pohoda na Triglav med 1. in 3. septembrom 1990. Poleg njega so podpisani še trije lovrenški planinci, odtisnjenih je več planinskih žigov. Zadnjo med vsemi poslanimi razglednicami je napisal 29. aprila 2022 v Ormožu, kjer je bil v tamkajšnjem Centru za starejše občane. Na njej poleg obveznih pozdravov piše, da obuja lepe spomine na mladostna leta. V obdobju med prvo in zadnjo razglednico so prispele na najin naslov številne druge, ki jih je pošiljal z vseh koncev Slovenije ter celo iz Avstrije in Hrvaške. Tako se jih je do letošnjega leta nabralo že nekaj čez sto. Vse so napisane z lepo in zanj značilno okroglo pisavo. Na vsaki so obvezni pozdravi, večinoma se začenjajo z besedami »Obema lepe planinske pozdrave …«, nato pa sledi omemba planinske poti ali gore, ki jo je obiskal. Na njih so tudi različni žigi prehojenih planinskih poti in obiskanih postojank.
Večino razglednic je Franček poslal z organiziranih izletov na bližnje in daljne gore, na katere se je podal v družbi lovrenških planink in planincev. Med njimi prevladujejo motivi s Pohorja, na katero je Franček zelo navezan. Nekaj jih je tudi iz krajev, kjer so bila srečanja slovenskih planincev, zlasti markacistov. Ker se je redno udeleževal spominskih slovesnosti, nama je tudi od tam z razglednicami pošiljal lepe pozdrave. Nekaj posebnega je razglednica s Poštarskega doma pod Plešivcem, ki jo je napisal 14. junija 2015 na Selah pri Slovenj Gradcu, ko je bil tam na proslavi 60. obletnice odprtja Poštarske koče. Zapisal je: »Prisrčne planinske pozdrave z obujanja spominov na minljivih 60 let pod Uršljo goro! Franček, graditelj koče!« Redno so prihajali tudi pozdravi z vsakoletne proslave ob obletnici poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Treh žebljih in s slovesnosti na Klopnem vrhu v spomin na prvi spopad partizanov z Nemci na Pohorju 17. septembra 1941. Vmes je poslal še kakšno razglednico Maribora, če se je v tem mestu mudil po raznih opravkih, zlasti na zdravniških pregledih. In kadar je bil na obisku pri sošolcih in na pokopališču v rodnem Slovenj Gradcu, se naju je spomnil z lepo razglednico svojega rodnega mesta. Tudi Lovrenc na Pohorju ne manjka. Vsake nove razglednice kraja je bil vesel, zlasti če je bila zanimiva in lepo oblikovana. Tako je 10. decembra 2010 med drugim zapisal, da se oglaša s prisrčnimi planinskimi pozdravi »… ob novi izdelani razglednici Lovrenca z našim skrivnostnim svetom zelene narave pod obronki Pohorja«. Z enakim namenom je v tem mesecu poslal še eno novo razglednico s pripisom, da je bil že zadnji čas, da v kraju dobijo nove motive. Na njej je pripisal: »Na Triglavu 2864 m bil 17 krat!«
Album razglednic nama z ženo predstavlja dragoceno vez s Frančekom. Zlasti konec decembra je čas, ko še posebej misliva nanj. Rojen je bil namreč na silvestrovo, 31. decembra 1928, v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Tako bo letos dopolnil 94 let in se bo že 95. srečal s Silvestrom! V tem kraju je preživel otroštvo in mladeniška leta. Po osnovni šoli se je zaposlil v tamkajšnji tovarni meril, po odsluženi vojaščini pa je dobil delo na domači pošti. Tam je tedaj delala njegova bodoča žena, Lovrenčanka Mihaela Peteržinek, s katero se je poročil leta 1955. Naslednje leto se jima je rodil sin Danilo, nato pa je Mihaela dobila službo na pošti v Lovrencu na Pohorju. Leta 1958 se je tam zaposlil še Franček in vse do upokojitve leta 1987 opravljal delo upravnika pošte.
Kljub zahtevnim službenim obveznostim je našel čas tudi za planinstvo, ki ga je pritegnilo že med službovanjem na slovenjgraški pošti. Član Planinske zveze Slovenije je postal leta 1952. S somišljeniki na drugih poštah so se povezali in ustanovili svojo planinsko skupino, za načelnika pa izvolili Frančeka. Na pobudo članov te skupine so z marljivim prostovoljnim delom zgradili Poštarski dom pod Plešivcem, ki je bil odprt leta 1955. S planinsko dejavnostjo je nadaljeval tudi v Lovrencu, kjer so marca 1967 ustanovili planinsko skupino v okviru Planinskega društva Ruše. Kmalu, že 19. aprila 1970 so se osamosvojili in ustanovili Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju. Franček je bil predsednik društva kar tri desetletja – do leta 2000, naslednje leto pa so ga imenovali za častnega predsednika. Delovanje društva je bilo zelo uspešno, vzgojili so številne markaciste, gorske vodnike in stražarje. Organiziral je zanimive izlete in pohode po raznih poteh, ki so se jih ljudje zelo radi udeleževali. Samo sedem žigov mu manjka in bi trikrat obhodil Slovensko planinsko pot (nekdanjo transverzalo). Prehodil je tudi Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki jo je sam pomagal urediti v letih 1968 in 1969. Poleg tega se je uspešno podal še na druge lokalne poti v Sloveniji in celo v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Njegov največji dosežek predstavlja sedemnajst vzponov na Triglav!
Franček je v Lovrencu pustil svoj pečat tudi s svojo družbenopolitično dejavnostjo. Deloval je kot odbornik v športnem društvu TVD Partizan, pri prostovoljnih gasilcih, pel v pevskem zboru in kot pooblaščenec opravljal civilne poroke. Bil je poleg pisatelja, novinarja in publicista Draga Vresnika ter učitelja Iva Požauka član komisije, ki je izbrala imena za lovrenške ulice. Nove hišne številke so bile uvedene leta 1973. Izdelane so bile tudi tablice z imeni ulic, a so menda obtičale na občini in so verjetno že propadle. Za svoje delovanje v različnih organizacijah in za neumorno prizadevanje za dobro sokrajanov je bil nagrajen z najvišjimi stanovskimi in občinskimi priznanji.
Od 29. aprila 2022 dalje živita z ženo v Domu Hmelina v Radljah ob Dravi – blizu njegove rodne Koroške in nedaleč od njemu ljubega Lovrenca. Včasih ga obiščem, še večkrat pa kramljava po telefonu in vedno znova sem vesel, da kljub zavidljivi starosti ostaja zelo bistrega duha. Dobro se spominja številnih podrobnosti iz svojega življenja, preseneča me s podrobnim poznavanjem prebivalcev Lovrenca iz časa, ki ga je z njimi preživel v kraju. Prav tako je živi leksikon za dogodke iz polpreteklosti kraja. Še vedno ga najbolj pritegujejo gore, s katerimi ohranja stike s pomočjo dokumentarnih televizijskih oddaj. Ob tem obuja spomine na poti in kraje, ki jih vidi na ekranu. Skoraj ne mine teden, da me ne bi poklical in mi priporočil, naj si na televiziji zagotovo ogledam neko oddajo s planinsko ali popotniško tematiko. Zlasti zvest je velenjski televiziji VTV, na kateri ne zamudi nobene oddaje iz serije Dotiki gora ali Popotniške razglednice.
Franček Pačnik si ob visokem življenjskem jubileju zasluži naše občudovanje in iskrene čestitke!