O knjigi Povhove Tončke Slovarček osirotelih besed
ponedeljek, 29. september 2014, avtor Antonija Verovnik
Uvodnik v knjigi naše že pokojne rojakinje dr. Antonije Bernard iz Francije Slovarček osirotelih besed je napisal dobro znani in pomembni slovenski pisatelj Drago Jančar, ki je s Povhovo Tončko – pod tem imenom jo Lovrenčani še najbolj poznamo – dolga leta prijateljeval in sodeloval. V francoščino je prevedla njegov obsežni roman Katarina, pav in jezuit. Ob predstavitvah te knjige v Franciji in ob drugih srečanjih jo je zelo dobro spoznal, zato je uvodnik zanimivo branje, saj nam jo predstavi kot večno Pohorko, navezano na Lovrenc na Pohorju, kot svetovljanko, izvrstno znanstvenico, umetnico in predvsem kot izjemno osebnost.
Avtorica osrednjega dela v knjigi se je podpisala kot Tončka Bernard, torej ne uradno Antonia, temveč po domače – kot so domače vse besede, o katerih nam spregovori v Slovarčku. Naslov knjige malo zavaja, saj ne gre za slovar v pravem pomenu besede, temveč za literarno delo. V njej so zgodbe in pripovedi Sramok, Jauznat, Hiša, Štepih, Mlin, Steza, Praprot, Kolovrat in še mnoge druge. Besede, ki jih je od doma ponesla v svet, kjer se je naučila več tujih jezikov, so ji pomenile toplino doma, ohranjale so ji spomine na otroštvo in mladost, na ljudi, s katerimi je živela, in na naravo, v kateri je vedno uživala. Osirotele jih je imenovala zato, ker to, kar izražajo in kar so pomenile njej, počasi izginja, ker se je spremenil način življenja in ker se pozablja narečni govor. Pove nam tudi, da besede lovrenškega govora, ki jih niza in povezuje s svojimi spomini, v resnici niso sirotice. Ob njih in z njimi vodi svojo misel k večnim vprašanjem o bivanju in minevanju, o lepem in dobrem, o tem, kaj je v življenju vredno. To so bogate besede, napolnjene z vsebino nedavnega življenja, čustvovanja in vrednotenja.
Osrednjemu besedilu sledi sestavek Franc Verovnika o življenju in delu Povhove Tončke. To je skrben in natančen pogled na Tončkino življenjsko pot s številnimi podatki o njenem izobraževanju, službovanju in obsežnih delovnih področjih, kjer je dosegala izjemne uspehe: študij jezikov, ukvarjanje z evropsko slavistiko ter slovensko zgodovino in književnostjo, prevajalstvo in literarno ustvarjanje.
V prispevku na koncu knjige pripoveduje Antonija Verovnik o Tončki kot o družinski prijateljici, o srečanjih z njo in njeno družino, o njenih nagnjenjih, spodobnostih ter o njeni blagi, prijazni človeški naravi.
Vsebino knjige smiselno dopolnjujejo reprodukcije likovnih del z lovrenškimi motivi profesorja likovne umetnosti Albina Lorberja in fotografije iz življenja Povhove Tončke. Zelo lepo jo je uredil Andrej Knez, natisnila pa tiskarna Eurograf v Velenju.
Knjigo Slovarček osirotelih besed lahko kupite v Turistično informativni pisarni.
